Meritve parametrov delovnega okolja

Meritve parametrov delovnega okolja

S preiskavami delovnega okolja ugotavljamo dejanske razmere v delovnem okolju. Nudimo vam izvedbo naslednjih meritev razmer na delovnem mestu:

  • toplotno udobje (temperatura, hitrost gibanja zraka, relativna vlažnost zraka),
  • velike toplotne obremenitve,
  • delo v hladnem okolju,
  • meritve umetne osvetljenosti,
  • meritve naravne osvetljenosti,
  • meritve cestne razsvetljave, osvetljenosti parkirišč, igrišč, dovoznih poti,
  • meritve svetlobnega onesnaževanja,
  • meritve svetlosti,
  • meritve hrupa v delovnem okolju.

V Zakonu o varnosti in zdravju pri delu in v Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih so navedene zahteve za preiskave in meritve delovnega okolja. Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C. Izjema so tako imenovani vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C. Delodajalec mora zagotoviti, da so stenska in strešna okna ter steklene pregrade izvedene in opremljene tako, da na delovna mesta prepuščajo le tolikšno količino sončnih žarkov, ki ne poslabša toplotnega okolja v delovnih prostorih. Delodajalec mora zagotoviti, da delavci na delovnem mestu niso izpostavljeni neposrednim toplotnim vplivom ogrevalnih naprav. Delodajalec mora okolico delovnih mest, ki so pod močnim toplotnim učinkom naprav ali tehnoloških postopkov, zavarovati pred tem učinkom. Relativna vlažnost dovedenega zraka je odvisna od njegove temperature in ne sme presegati naslednjih vrednosti:

  • 80% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C;
  • 73% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C;
  • 65% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C;
  • 60% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C;
  • 55% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.
Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30%.

Delovna mesta morajo, kolikor je mogoče, imeti dovolj naravne svetlobe in biti opremljena z viri umetne svetlobe, ki omogočajo varno in zdravo delo. Delodajalec mora zagotoviti, da so delovni prostori podnevi praviloma osvetljeni z naravno svetlobo. Velikost površin za osvetljevanje delovnih mest z naravno svetlobo v posameznem delovnem prostoru mora znašati najmanj 1/8 talne površine prostora. Delodajalec mora zagotoviti, da so delovni prostori opremljeni z umetno razsvetljavo. Osvetljenost delovnih mest, ki jo zagotavlja umetna razsvetljava, mora ustrezati vidnim zahtevam delavcev pri delu na takšnih delovnih mestih. Delodajalec mora zagotoviti, da svetlobne razmere na posameznih delovnih mestih ustrezajo veljavnim standardom. Delovna mesta, na katerih delavci opravljajo dela z večjimi vidnimi zahtevami, mora delodajalec opremiti z dodatno lokalno razsvetljavo. Instalacije, ki pripadajo umetni razsvetljavi v posameznem delovnem prostoru, ne smejo ogrožati varnosti in zdravja delavcev.

Delodajalec mora zagotoviti, da je pri mešani razsvetljavi v delovnih prostorih umetna svetloba za en razred višja od naravne.

Delodajalec mora zagotoviti, da varnostni inženir oceni hrup in ga izmeri, kadar je to potrebno (v kolikor obstaja vir hrupa) da ugotovi, če so delavci glede na predpise iz varstva pri delu izpostavljeni škodljivemu hrupu. Izmerjene vrednosti nivoja hrupa na delovnem mestu se ocenjujejo pri posameznih delovnih opravilih v kombinaciji s časom izpostavljenosti delavca. Odvisno od rezultatov se je treba odločiti, za kakšen način varovanja se bomo opredelili, kar je odvisno od ravni (izvora) hrupa in njegove frekvenčne karakteristike ter na podlagi meritev hrupa. Na podlagi meritev izdelamo zapisnik in poročilo o meritvah hrupa. Izvedene meritve je potrebno upoštevati pri izdelavi izjave o varnosti z oceno tveganja.

Vzorec meritev je odvisen od narave dela in lastnosti hrupa. Biti mora značilen za obremenitev delavca pri delu:

  • če je delavec izpostavljen ves čas enakomernemu hrupu, se meri v poljubno izbranem času izpostavljenosti, vendar tako, da rezultat odraža značilno običajno in povprečno stanje med osemurno dnevno izpostavljenostjo,
  • če je delavec izpostavljen različnim ravnem hrupa, merimo značilne ravni za značilne časovne intervale izpostavljenosti in trajanje pripadajočih intervalov za izračun Lex,8h,
  • če se hrup ciklično ponavlja, se meri značilne ravni najmanj ves ciklus.

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, št. 17/2006 in 18/2006) navaja naslednji mejni vrednosti izpostavljenosti hrupu na področju varstva pri delu in opozorilne vrednosti izpostavljenosti hrupu na področju varstva pri delu v osemurnem delavniku ter naslednje konične ravni zvočnih tlakov:

  • mejni vrednosti izpostavljenosti: ločeno za L (EX,8h) = 87 dB(A) in p(peak) = 200 Pa (140 dB(C) glede na referenčni tlak 20μPa)
  • zgornji opozorilni vrednosti izpostavljenosti: ločeno za L (EX,8h) = 85 dB(A) in p(peak) = 140 Pa (137 dB(C) glede na referenčni tlak 20μPa)
  • spodnji opozorilni vrednosti izpostavljenosti: ločeno za L (EX,8h) = 80 dB(A) in p(peak) = 112 Pa (135 dB(C) glede na referenčni tlak 20 μPa).

Za mejni vrednosti izpostavljenosti hrupu na delovnem mestu velja, da se pri določanju dejanske izpostavljenosti delavcev upošteva zmanjšanje hrupa zaradi osebne varovalne opreme za varovanje sluha, ki jo nosi delavec, medtem ko za opozorilne vrednosti izpostavljenosti velja, da tega učinka ne sme upoštevati.

Če dnevna ali tedenska izpostavljenost presega predpisane opozorilne ali mejni vrednosti, mora delodajalec:

  • proučiti možnosti za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev hrupu; npr. zmanjševanje hrupa s tehničnimi ukrepi, omeji trajanje izpostavljenosti, nabavi manj hrupno delovno opremo…,
  • zagotoviti, da so delavci obveščeni o nevarnostih hrupa in o ukrepih za varovanje pred hrupom,
  • zagotoviti, da je osebna varovalna oprema prilagojena delavcu in potrebam dela,
  • zagotoviti, da ima delavec na razpolago primerno in ustrezno osebno varovalno opremo,
  • poučiti delavce o načinu nošenja in namenu osebne varovalne opreme,
  • zagotoviti, da imajo delavci in/ali njihovi predstavniki dostop do rezultatov ocen in meritev hrupa,
  • zagotoviti predhodne in obdobne zdravstvene preglede sluha delavcev,
  • z ustreznimi ukrepi obvladovati tveganja za poškodbe, če uporaba osebne varovalne opreme za varovanje sluha povzroča dodatno tveganje za varnost delavcev pri delu.